Kategorija: Prireditve Objavljeno Četrtek, 08 December 2011 15:16 Napisal Lana Štrtak
Petek 02.12.2011 ponoči, ob magičnem času poldruge ure že v mislih na poti domov uberem pot mimo Kersnikove ulice in misel o dolgočasnem večeru mi prekine surov ritem tehna, ki odzvanja iz kleti K4, melodično me povabi v svoje temačne sobane. Ko se spuščam po stopnišču me objame val toplote in zaslišim odločno milino, popelje me na plesišče kjer se z njo srečam poblizu, subtilno visoka melodika v variranem tempu me prepiča da se prepustim njenemu toku, zanima me kam me bo popeljala kaj bom na poti odkrila.
Glasba govori zgodbe prostora, časa in občutja, ter popolnoma zaživi šele v interakciji z ljudmi, generacije ki smo si delile prostor so si bile različne, glasba ki je odzvanjala je bila tako močna, da je zabrisala vse razlike med ljudmi, naenkart ni več važno kdo si in iz kje prihajaš. Vsak glasbo doživlja na svoj način, ter jo telesno interpretira, obleke in barve, ki si jih nase navlekel postanejo elementi preokupacije, ko se prepustiš flowu, ki leti izpod magičnih prstov kreature, ki ti občutke servira na pladnju.
Na posameznem udeležnecu leži kako bo glasbo sprejel, saj vsaka glasba ima poseben nivo na katerm, če dovolj dobro prisluhneš začutiš njene vibracije, odpirajo se različni svetovi skozi katere te vodi, očiščuje misli ter telo. Že stara ljudstva so ob ustvarjanju ritmov padala v trans ob njihovi intenziteti. Dinamika gibanja te popelje iz temnih zemeljskih sil v višave do sonca, kjer ti primarni ritem ne dopušča okupacije s čimerkolim drugim, pomebna je samo glasba ter ljudje, ki pomagajo soustvarit moment do katerega te ta vzneseni občutek popelje, vedno znova, vrtiš se v začaran krogu in ne dovoliš distrakcijam, da bi te zavedle od pravega bistva.
S tem se prostor prevzame mavričnega spektra tonacije in glas ki govori iz zvočnikov je obarvan z odtenki, ki jih nikoli poprej nisi opazil. Soj luči vedmo bolj žari , ljudje začnejo dihati z glasbo, občutiš isto bitje srca, ki nas povezuje in zgodi se nepojemljivo vse stvari se ti zdjo majhne in nepomembne ob doživljanju momenta, ki te prevzame. Razkrite so ti najglobje skrivnosti univerzuma in takrat se razbliniš v večnost, vse je tako preprosto in nedolžno, želis si da bi ta občutek trajal večno.
Ko je glasbe konec, ko si prehodil to pot se ti zdi da si se prežarčil v dimenzijo za katero nisi vedel, da obstaja. To magično orodje glasbe, ki te boža in te kliče vstopa v sobe tvojega uma in te vabi, da se ji prepustiš z njo zadihaš, te lahko popelje v univerzum poln ljubezni in doživljanja vseh majhnih subtilnih dražljajev, ki bogatijo tvoje dojemanje sveta. Glasba je zdravilo po katerem ti v ustih ostane tako dober okus, da komaj čakaš kdaj zopet, se bo zgodil nebeško podarjen moment. Ob prižganih lučeh na plesišču pozdravim še zadnje obiskovalce, ki so kot tudi jaz v nekakšnem grotesknem stanju zamaknjne blaženosti, pred odhodom naletim na flayer, ki poenostavi misli o doživetem....PERFECT SOUND, After 8.
